ponedeljek, 25. januar 2016


4. SREČANJE UČITELJEV V PIETARSAARIJU NA FINSKEM


S kolegico Boženo Rudolf sva se od 14. do 18. januarja udeležili projektnega srečanja Erasmus+ InTime21 v mestu Pietarsaari na Finskem. 
Skupaj z učitelji iz 6 evropskih držav smo se pogovarjali o trajnostnem razvoju, delili dobre prakse iz okolij in šol, s katerih prihajamo. Udeleženci se soočamo s podobnimi težavami, kar je pripeljalo do živahne diskusije. Nekatere države se bolje spopadajo npr. z ločevanjem odpadkov ali pa imajo zanimive rešitve za določene segmente ločevanja (npr. Španija, kjer na avtomatih oddajo uporabljeno kuhinjsko olje, v zameno pa dobijo novo steklenico). Na Finskem, kjer so pripravili tudi srečanje za dijake iz vseh držav, imajo že dolgo tradicijo ločevanja odpadkov in pri vzgajanju mladih v smislu pomembnosti trajnostnega razvoja sodelujejo z lokalnim podjetjem, ki je odgovorno za ravnanje z ločenimi odpadki. Učitelji iz Pietarsaarija so nam predstavili delovanje in smiselnost eko šole in vse sodelujoče šole smo sprejele sklep, da bomo poskušale to postati, če še nismo in tudi tako vzgajati mlade.
Delovna srečanja so bila pestra in diksusije zanimive, je pa ob večerih ostalo tudi nekaj časa za seznanitev z običaji lokalnega prebivalstva. Izziv savnanja, ki mu sledi plavanje oziroma namakanje v jezeru (ice swimming), smo sprejeli skoraj vsi in bili navdušeni nad izkušnjo. 
V nedeljo so se nam na izletu v bližnjo okolico in ogledu muzeja Nanoq pridružili dijaki in spremljevalci iz vseh držav, ki sodelujejo v projektu in so prihajajoči teden preživeli ob razmišljanju o trajnostnem razvoju in korakih, ki jih lahko vsak kot posameznik naredi za čistejšo in svetlejšo prihodnost. 

Manica Seljak

sobota, 23. januar 2016

4. SREČANJE DIJAKOV V PIETARSAARIJU NA FINSKEM

4. SREČANJE DIJAKOV V PIETARSAARIJU OZ. JAKOBSTATU NA FINSKEM

Štirje dijaki in profesorica  gimnazije Jurija Vege Idrija smo se januarja odpravili na Finsko, kjer je potekalo srečanje projekta InTime21 Erazmus +. Konference so se udeležili dijaki iz sedmih držav (Slovenija, Poljska, Avstrija, Italija, Španija, Danska  in država gostiteljica Finska). 
Naše potovanje se je začelo 16. januarja ob sedmih zjutraj na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Zvečer smo prispeli v dvojezično mesto Pietarsaari (finsko)/Jakobstadt (švedsko), kjer so nas lepo sprejeli naši gostitelji. 


   
                                                         arktičen muzej Nanoq

Prvi dan smo se odpravili v muzej na prostem, kjer smo se prvič srečali z temperaturo -30°C. Niso pa nas presenetile samo temperature, ampak tudi prečudovita pravljična finska pokrajina. 
  
Merilä in zaledenelo Baltsko morje

V ponedeljek zjutraj smo si ogledali finsko dvojezično šolo in začeli z delom. Razdelili smo se v skupine in  začeli debate, katerih namen je bil najti glavne probleme v zvezi človekovega delovanja v okolju in na le-te poiskati rešitve. Hitro smo se vsi strinjali, da ljudje ne znamo pravilno ravnati z našo Zemljo. Vsaka izmed skupin si je izbrala enega izmed problemov in skozi teden poskušala najti različne rešitve zanj. Ukvarjali smo se z realističnimi in futurističnim idejami. Imeli smo ideje kot leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše karte v javnem transportu.

  

Naši finski gostitelji pa so nam vsak dan pripravili tudi različne zimske aktivnosti, ki so tipične za Finsko v tem letnem času. Skupaj z dijaki iz ostalih držav, smo se udeležili drsanja, hoje po ledu, sankanja, smučanja in doživeli izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili: kombinacija finske saune in kopanja v ledeni vodi.

    

Celoten teden je bil nepozabna izkušnja. Spoznali smo nove ljudi in kulture, sklenili nova prijateljstva, pridobili nove izkušnje in se ob vsem tem zabavali in naučili veliko novega.

Mojca Lukan 

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *  *

Slovenec, Finec, Avstrijec, Poljak, Italijan, Danec in Španec sedijo v sobi ...
Zmanjšanje našega vpliva na okolje. Inovativne metode učenja v 21. stoletju. Kako preživeti -30 stopinj, ko si iz vseh strani obkrožen z ledom. Vse to bi bili možni naslovi za moje vtise Erazmus+ srečanja na Finskem. Izbrala pa sem drugačnega.
Dijaki in profesorji iz sedmih držav smo se tokrat zbrali na severozahodu Finske, natančneje dvo jezičnem mestu Jakobstad (švedsko) ali Pietarsaari (finsko). Štirje dijaki in ena profesorica smo zastopali Slovenijo in teden dni stali z ramo ob rami z oddaljenimi velikankami kot Poljska in Španija ter sosedi kot Italija in Avstrija. Čeprav smo nekaj takih srečanj že prestali je bilo to nekaj čisto posebnega, saj smo najbolj severno državo, ki sodeluje v projektu obiskali prav v januarju. Sama ideja odhoda v podnebje, ki ima na topel dan -20°C, da bi razmišljala o čemer koli drugem kot samo preživljanju dneva in noči, ter tem, da mi slina ne bi zamrznila še preden bi odprla usta mi je do te minute nerazumljiva. Izvedba pa je bila lažja kot sem se bala. Zaslugo, da me mraz ni potolkel dajem večinoma pravljični zimski pokrajni, ki me je obdajala in v katero sem se zaljubila na prvi pogled. Če me ta ljubezen ne bi ogrevala, bi me verjetno še zdaj zaledenelo z žerjavom spravljali iz ledu.
 
Sam namen s katerim smo se dijaki sedmih različnih držav zaprli v sobo pa je bil najti glavne probleme v zvezi človekovega delovanja v okolju in na le-te poiskati rešitve. Vsi smo se hitro strinjali, da ljudje z našo zemljo delamo kot s sposojenim avtom in se obnašamo kot, da imamo rezervo, ko bomo našo uničili. Čeprav smo se v zadnjih letih precej popravili, nismo niti blizu dolgoročni rešitvi. Razdelili smo se v mešane skupine in si izbrali probleme od potrate hrane do onesnaževanja zraka, nanje pa iskali realistične in futuristične rešitve. Imeli smo ideje kot leteči avti in pranje možganov, pa tudi večje subvencije za kmetije in cenejše karte v javnem transportu. Konec koncev smo le nekaj dosegli.
Spodbujanje lokalne obnovljivosti. Lepote zasnežene Finske. Še več možnih naslovov, ki pa jih vendarle nisem izbrala. Ta naslov sem izbrala, ker je po mojem ponižnem mnenju najpomembnejša funkcija takih mednarodnih dogodkov izmenjava idej med ljudmi različnih kultur. Dobili smo priložnost za potovanje na Finsko, kjer smo drsali, hodili po ledu in doživeli eno najbolj neverjetnih izkušenj mojega življenja; mešanica finske saune in kopanja v vodi z 0°C. Spoznali smo nove ljudi in njihove kulture, sklenili nova prijateljstva in se mogoče, čisto mogoče po nesreči še kaj naučili. Slovenec, Finec, Avstrijec, Poljak, Italijan, Danec in Španec sedijo v sobi ,... če želite slišati celotno zgodbo, bomo potrebovali nekaj dni.

Polona Ferjančič

DELAVNICE NA FINSKEM

V sklopu mednarodnega projekta Erasmus+ InTIME21, ki ga je gostila Finska, natančneje malo mestece Jakobstad; po finsko Pietarsaari, nahajajče se na zahodni obali, smo se srečanja udeležili štirje dijaki GJV in mati Kuna, ki je cel teden nadebudno  prežala nad nami.


Glavna tema srečanja je bil naš vpliv na okolje in zavedanje tega, da lahko vsak posameznik sam in skupaj izboljšamo naš odnos do lokalnega in globalnega okolja. S pomočjo spetnega vprašalnika o našem osebnem vplivu na okolje smo prišli do spoznanj, kako in na kakšen način bi lahko danes in v prihodnje izboljšali naš odnost do le-tega in na ta način zagotovili sebi in našim zanamcem ugodno bivanje na planetu Zemlja. 

Kot sem že omenil, so se delavnice vrtele okoli te glavne teme, znotraj katerih smo spoznavali probleme in prednosti svojega ravnanja z okoljem. Do zaključkov pa smo prišli z uporabo spletnega vprašalnika, s pomočjo katerega smo prišli do jasnih rezultatov, ki so nam povedali, da smo na dobri poti vendar pa je luč na koncu tunela še vedno le šibka brljivka v daljavi. Problemi današnje družbe so jasno znani, vendar se je zavednost te družbe, ki je bila sposobna poslati človeka na luno brez kakršnega koli racionalnega razloga,od takrat, ko je to dejansko storila le malo izboljšala. Ne zavedamo se osnovnih problemov, kot so recimo naše malomarno upravljanje z vodnimi viri, brezbrižna potovanja, na katerih sploh ne pomislimo, kakšen je naš vpliv na okolje, vsakodnevne 
vožnje z avtomobilom in tako dalje, zdi se, da se ta spisek razteza v neskončnost.

Vendar mi mladi, kovači prihodnosti, smo še zmeraj pozitivni ter smo v prav tej delavnici iskali tudi rešitve, s katerimi bi lahko rešili, ali vsaj omejili naše vsakodnevno raztresanje z neobnovljivimi viri ter zagotovili to, da bo svet obstal v tem krhkem ravnotežju.
S pomočjo te analize smo prišli do idej, kako bomo omejili porabo vode, fosilnih goriv, zmanjšali škodljive emisije plinov ter preprečili to, da se vsak dan zavržejo gromozanske količine hrane in dobro ohranjenih oblačil.
Prišli smo do realističnih in nekaterih zelo inovativnih, a hkrati na dolgi rok uresničljivih rešitev, kot so: subvencije za reciklažo oblačil (skupina je celo zasnovala stroj za menjavo oblačil po principu staro za novo), bolj učinkoviti kompostni sistemi, lebdeč/električni avtomobili z možnostjo shranjevanja energije za domačo uporabo, padale pa so tudi ideje kot so »kanibalizem«.

   
Da besede pa ne bojo ostale zgolj nekaj napisanega, smo se zavezali (vsak pri sebi), da bomo »zelene« ideje prenesli tudi na druge.
Prav zaradi tega smo se odločili,da bomo na valentinovo v sklopu mednarodnega projekta nosili ZELENA srca, da opozorimo vse, da je treba za naše okolje skrbeti in stem graditi boljši jutri.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
EKOROSK (reciklaža)

Dandanes ima Evropska Unija izjemno stroge standarde glede reciklaže ter ravnanja z odpadki, kljub temu, pa smo na našem obisku na Finskem spoznali, da Finci lahko to letvico postavijo še više.

     

V torek smo obiskali »Ekorosk«, ki je center za recikliranje in odlaganje odpadko na območju Pietarsaarija. Tam smo najprej reciklirali polno prikolico smeti in pokazali svoje znanje in pomankljivosti pri sortiranju odpadkov, nato pa nas je naš vodič, ki smo mu pravili kar »trash talker« povabil na skodelico kave ter tradicionalno finsko pecivo.



Medtem, ko smo se mi greli s kavo nam je razložil, kaj Ekorosk sploh je, kaj se trudijo tam doseči ter kaj morajo storiti sami državni in evropski predstavniki v parlamentu, da se bo situacija z smetmi na Finskem in v Evropi na splošno izboljšala. Problemi so na primer taki, da v šolah organskih odpadkov ne smejo hraniti več kot en dan (posledica le-tega je ogromna količina odpadkov, ki jih proizvede prav hrana, ki ni bila kozumirna pri dan).
Bili smo tudi deležni kritike tega, kako družba ravna z odpadki ter, kako je nekdo v trudu, da bi recikliral čimveč ostankov svojega starega Mercedesa, svoj avto razrezal na koščke in z njimi zapolnil celotno »vrečko« v ekološkem otoku (ta meri 3 metre v globino ter okoli 1.5 metrov v širino).

Torej, obdelali smo družbni vidik tega problema, vendar se je nato naš »trash talker« lotil še drugega problema, kako pripraviti podjetja do tega, da reciklirajo.
Rešitev je našel v stvari, ki jo vsa podjetja dobro razumejo. V denarju. Naprimer: en tovornjak poln meti pripravljenih na reciklažo je do 2000 evrov cenejši kot tovornjak poln z smetmi, ki niso bile sortirane. 

Po predavanju pa smo si v neverjetnih -25 stopinjah odšli ogledat sam kompleks, ki je impresiral marsikaterega od nas, za zaključek pa smo se kot skupina stehtali (rezultat je bil presenetljiv- 3 tone).
Namen obiska Ekoroska je bil, da spoznamo postopek ločevanja odpadkov ter, da se začnemo zavedat o tem, kaj se z odpadki zgodi po tem, ko jih zavržemo.

Aljaž Seljak in Lovrenc Fortuna

petek, 22. januar 2016

PODJETNIŠTVO NA GIMNAZIJI


When we arrived back from Spain, we got the idea of presenting entrepreneurship work we did there to our fellow classmates. So we got the necessary materials like the questionnaire and the canvas and got to work. We also did the six thinking hats technique. They divided themselves into groups and got to work. They took the tasks seriously and at the end of the two periods they presented their work to others. We did this in two classes.

 

Janez Vončina & Gašper Rejc

ponedeljek, 11. januar 2016

Srečanje dijakov v projektu InTime 21 v Barceloni

22. november 2015

V nedeljo, 22. novembra smo se štirje dijaki ( Carolina Petrič, Gašper Rejc, Janez Vončina, Blažka Tratnik) in profesorica Jasmina Velikanje udeležili srečanja v okviru projekta InTime21 v Barceloni. 
Ob prihodu so nas na letališču pričakali naši gostitelji. Vsi smo svoje gostitelje že poznali, saj so se udeležili srečanja v Idriji. Nato smo se z gostitelji odpravili v njihove domove, večer pa smo preživeli v družbi ostalih udeležencev projekta in poizkusili značilne katalonske tapase.

23. november 2015

Naslednji dan so nam zjutraj organizatorji in dijaki gostiteljske šole pripravili dobrodošlico. Kasneje smo se udeleženci med seboj spoznali in se razporedili v skupine. Profesorji so nam razložili kaj bomo delali v prihodnjih dneh in kakšen naj bi bil naš končni izdelek. Tema srečanja je bila podjetništvo, zato je vsaka skupina morala izdelati projekt z izdelkom, ki bi rešil nek problem in bil tudi uspešen na trgu. Poleg tega smo v skupinah govorili o podjetništvu in o lastnostih dobrega podjetnika.  Ko smo končali s skupinskim delom, smo se odpravili v CaixaLab. Tam smo si ogledali že znane inovacije in tudi sami poskušali rešiti vsakdanje probleme na kreativen način.



24. november 2015

V torek smo celo dopoldne delali na naših projektih. Vsak član skupine je zapisal problem, ki bi ga hotel rešiti in nato smo ostali iskali rešitev za dan problem. Izmed danih problemov in rešitev smo si izbrali najboljšo idejo ter na njej delali do odhoda. Istega popoldneva smo si ogledali zelo zanimiv muzej dizajna. Najbolj všeč mi je bil prikaz oblačil skozi zgodovino in razstava plakatov. Kasneje smo poizkusili značilne španske churrose z vročo čokolado.




25. november 2015

Dan smo začeli v skupinah z novo metodo imenovano 6 Thinking Hats. S to metodo lahko na naš projekt dobimo različne poglede in ga tako izboljšamo. Izdelali smo tudi poslovni model, ki nam je zelo pomagal pri nadaljnjem delu. Po malici smo se v skupinah začeli pripravljati na predstavitev, ki je potekala dva dni kasneje. Za naš izdelek smo oblikovali logotip, slogan in plakate. Popoldan pa smo se vsi udeleženci družili tudi ob različnih športnih aktivnostih.



26. november 2015

Ta dan mi je bil od vseh najbolj všeč, saj smo si ogledali glavne znamenitosti Barcelone. Zjutraj smo se zbrali pred šolo in pot nadaljevali z metrojem do Sagrade Familie. Imeli smo zelo zanimiv voden ogled zunanjosti in notranjosti bazilike. Menim, da smo bili ob ogledu vsi zelo navdušeni in očarani nad vsemi podrobnostmi v Sagradi Familiji. Naše ogledovanje znamenitosti se je nadaljevalo z sprehodom po mestu in občudovanjem drugih Gaudijevih zgradb. Kasneje smo obiskali Park Guell in se lahko slikali zraven zelo znanega kuščarja. Po ogledu smo se z našimi gostitelji odpravili na glavno ulico v Barceloni, imenovano La Rambla.




27. november 2015

Tako je nastopil zadnji dan našega druženja v Španiji. Vsaka skupina je predstavila svoj projekt, da so ga lahko drugi dijaki in profesorji ocenili. Za tem je sledilo še ocenjevanje srečanja in nato smo se vsi udeleženci med seboj poslovili in si zaželeli srečno pot domov. Sledila je pot do letališča in slovo od naših gostiteljev in njihovih družin.

Na srečanju sem se naučila veliko o podjetništvu, spoznala ogromno novih ljudi in tudi ponovno srečala že znane obraze. To je bila zagotovo ena izmed najlepših izkušenj, ki je nebom nikoli pozabila.

                                                                                                  
                                                                                   Blažka Tratnik